1. Natančen opis potrebne strojne opreme
   Opiše se vsa strojna oprema, ki je potrebna za realizacijo projekta. Pri konfiguraciji je potrebno določiti minimalne in optimalne strojne zahteve tako strežnika kot odjemalcev.
   
2. Namestitev sistemske in dodatne programske opreme
   Vsa programska oprema, ki se bo uporabljala pri projektu bo temeljila na GPL (General Public Licence). Za sistemsko programsko opremo strežnika in odjemalcev bo uporabljena Debian 2.1 distribucija linuxa. Dodatno programska opremo za izvajanje pouka bodo sestavljali naslednji programi: celo zaslonski urejevalnik teksta, prevajalniki (C, C++, Pascal in Logo), X Windows okolje in zbirka StarOffice 5.0.
   
3. Nastavitev sistemske opreme
   Strežnik je potrebno nastaviti tako, da bodo odjemalci od njega dobili vse potrebne podatke:
   IP naslov, dodatne omrežne nastavitve, lokacijo datotečnega sistema. Strežnik mora odjemalcem posredovati tudi jedro in omogočiti dostop do datotečnega sistem s katerega bodo naložili sistemsko in dodatno programsko opremo.
   
4. Preizkušanje
5. …

Strojna oprema strežnika je močno odvisna od števila odjemalcev. Povprečna velikost odjemalčevih podatkov na strežnikovem disku znaša okrog 120Mb. Od te skupne količine podatkov je kritičen samo del, ki zajema osnovno sistemsko programsko opremo, ki znaša okrog 35Mb in mora biti odjemalcu stalno v celoti ali delno dostopen. V primeru, da je odjemalec opremljen z večjo količino pomnilnika, okrog 32Mb se zahteve po dostopu do teh podatkov ne pojavljajo zelo pogosto, saj je večina teh podatkov spravljenih v odjemalčevem medpomnilniku. Težave z količino podatkov, ki pa se jih da razmeroma enostavno odpraviti se pojavijo tudi ob sočasnem zagonu več kot 10 odjemalcev, saj se njihov zagon zelo upočasni. Strežnikova strojna oprema je zato pogojena z številom odjemalcev.Zahteve za 15 – 20 odjemalcev:

Za običajnega odjemalca zadostuje že zelo skromna strojna oprema. Na udobnost in hitrost delovanja ima največji vpliv pomnilnik, ki v veliki meri služi kot medpomnilnik. Pomembna je tudi hitrost omrežne povezave, ki pa pomembno vpliva tudi na zanesljivost delovanja odjemalcev.

• BOOTP
• TFTP
• NFS

1. BOOTP:
   Bootp je okrnjena različica DHCP protokola, ki omogoča strežniku, da odjemalcu vsili omrežne nastavitve. Omrežne nastavitve se odjemalcu dodelijo na podlagi strojnega naslova omrežnega vmesnika.
   
2. TFTP
   Tftp je zelo preprost protokol za prenos manjših količin podatkov. Omogoča prenos datoteke, ki vsebuje jedro sistema in se uporablja, ko odjemalec nima diska ali disketne enote. Zaradi svoje kompaktnosti je poleg bootp odjemalca uporabljen v zagonskih ROM-ih omrežnih vmesnikov.
   
3. NFS
   Nfs je standardni protokol, ki se na UNIX sistemih uporablja za prenos večjih količin podatkov. Odjemalcu omogoča, da se z njim poveže z datotečnim sistemom strežnika.

1. Ko zaženemo odjemalca z zagonsko disketo se sproži sledeči proces:

1. Z zagonske diskete se naloži jedro sistema
2. Jedro takoj, ko naloži omrežne gonilnike z BOOTP odjemalcem pridobi svoje omrežne nastavitve in tudi lokacijo datotečnega sistema
3. Ko se jedro v celoti naloži se z nfs odjemalcem poveže z datotečnim sistemom, ki se nahaja na strežniku in steče vzpostavitev celotnega sistema

2. Ko zaženemo odjemalca z omrežno kartico, ki vsebuje boot ROM se sproži sledeči proces:

1. Boot rom, ki vsebuje BOOTP odjemalca od strežnika pridobi omrežne nastavitve in lokacijo datoteke z jedrom
2. Z pomočjo TFTP odjemalca ki se nahaja v romu se pridobi jedro sistema, ki ga nato odjemalec naloži
3. Jedro takoj, ko naloži omrežne gonilnike z BOOTP odjemalcem ponovno pridobi omrežne nastavitve in lokacijo datotečnega sistema
4. Ko se jedro v celoti naloži se z nfs odjemalcem poveže z datotečnim sistemom, ki se nahaja na strežniku in steče vzpostavitev celotnega sistema.

Kot dodatno programsko opremo je moč uporabiti katerokoli programsko opremo, ki se lahko izvaja na linux platformi. Priporoča se diskovno neintenzivna programska oprema.